Istrski maraton: Sonce, vročina in bolj malo razgledov

Moj projekt polmaraton 2.0 je bil na letošnjem Istrskem maratonu, ki je imel štart v Izoli, trasa pa nas je vodila do Kopra, malo naokrog, nazaj v Izolo, na Jagodje in še malo naokrog.

V teoriji nekaj popolnoma preprostega, v praksi pa predvsem visoke temperature in ukvarjanje z žulji. Moj največji strah pred tekmo so bile bolečine v kolkih, kolenih in pokostnicah, ki sem jih glede na izkušnje zadnjih tednov in mesecev že skorajda pričakovala. A v nasprotju z mojimi pričakovanji se nobena izmed teh težav sploh ni pojavila, ampak so bile dejanske težave precej smešne in malenkost nesrečne.

Vsi poznamo trditev, da smo na tekmah zgolj v dobro testirani opremi, kar sem naredila tudi sama. Nikakor nisem pričakovala, da me bo moja zaupana in dobro preverjena razočarala (o dobri izbiri opreme sem imela v načrtu napisati celo blog) – zaradi kratkih hlač pa sem imela na koncu dodobra ožuljena stegna že okrog šestega kilometra, ogromen žulj na stopalu pa se je pojavil malo prej ali malo kasneje – zaradi vročine se niti ne spomnim točno, kdaj se je bolečina začela. In to so bile zagotovo stvari, ki jih nikakor nisem pričakovala in nanje nisem bila pripravljena.

Velika sestra je že tri mesece težila, da me hoče na mojem drugem polmaratonu spremljati, njeno ponudbo pa sem vztrajno zavračala, saj sem se zavedala, da se z njo v trenutkih, ko mi bo težko ne bom dobro razumela. Usoda pa je hotela, da sva (spet!!) hiteli na štart in se v koridorju znašli skupaj. “Okej, lahko me spremljaš. Ampak če obljubiš, da boš čisto tiho!”

Melita je seveda obljubila.

In seveda ni bila tiho.

Postanek pri reševalcih za obliže je mirno sprejela (čeprav so se po stotih metrih že odlepili), njene zgodbe so se začele ravno tam, ko je meni postajalo težko. “Pa ne toliko jest na vsaki postaji, slabo ti bo.” Sama pač sovražim gele in namesto tega na vsaki postaji pojem kakšen košček banane – kar se je njej zdelo veliko, čeprav se zaveda, da v vseh možnih situacijah postanem lačna. 🙂

Potem se je nadaljevalo z modrovanjem o kratkih hlačah in podhlačah, vrhunec pa doseglo s spodbujanjem “še malo”, “v cilju te čaka medalja” in podobnim, kar je vodilo v to, da sem jo 500 metrov pred ciljem v centru Izole dodobro nahrulila in nadrla, naj že enkrat utihne. 🙂

Česa sem se naučila na Istrskem maratonu?

Polmaraton pač boli. Noge na neki točki pač odpovejo in na to moraš biti pripravljen. Jagodje je največji tekaški hudič in čisto nepotrebna stvar, ker bi traso z lahkoto speljali kje drugje. Morja niti nisem toliko opazila, ne vem od kje vsem neki čudoviti razgledi. Vroče je. Kakorkoli je lepo vreme prednost, je sonce hkrati tudi prekletstvo. Misel na to, da je Uroš dan prej lahko tekel 69 kilometrov v enem trenutku precej pomaga. V drugem pa te spomni na to, kakšen luzer si, ker ti je že na polmaratonu tako težko.

Kot dobro stvar in popotnico za naprej si štejem to, da nisem imela nobene večje psihične krize, čeprav sem vmes večkrat jasno in glasno rekla, kako zelo sovražim tek. Meliti pa sem ne glede na vse izrečeno med tekom neizmerno hvaležna, da je žrtvovala svoj rezultat in zaradi mene na močnem soncu trpela občutno dlje.

Ko se žulji malenkost pozdravijo in se bolečine v mišicah zmanjšajo, pa korak za korakom naprej, Edinburgu naproti – projekt polmaraton 3.0 je že čez sedem tednov.

Imejte se radi.

xoxo
P

Trenutno poslušam: Siddharta
Trenutno berem: American Drifter
Trenutno gledam: One Tree Hill
Foto dneva:

One thought on “Istrski maraton: Sonce, vročina in bolj malo razgledov

  1. Valter says:

    Odličen zapis.
    Sam rad tečem, na tekmovanja pa ne hodim. Z velikim zanimanjem pa berem take prispevke.
    In želim ti še veliko brezskrbno pretečenih kilometrov

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

w

Connecting to %s