Je tekaška motivacija mit ali resnica?

Novoletne zaobljube so sicer že mimo in nekako si upam predvidevati, da ste jih v veliki večini že opustili, a vseeno lahko pogledamo nazaj na to, kaj vse se obljublja, “če le imamo dovolj motivacije”.

Je motivacija nekaj, kar nas požene v začetek nečesa novega? Pa naj bo to prijava na maraton, ultramaraton ali zgolj začetek tekaške poti? Mogoče. A vseeno bi prej rekla, da gre na tej točki bolj za željo po izzivu. Ko se za izziv odločimo, je sprva prisotne nekaj začetne, predvsem zunanje motivacije, ki pa roko na srce zelo hitro mine.

In ravno v tem je težava teh velikih novoletnih zaobljub. Izziv in motvacijo imamo, zato pričakujemo, da nas bo to dvoje gnalo naprej.

Ampak zelo hitro se opečemo in ugotovimo, da motivacija ob prvih težkih trenutkih izgine. In to z lahkoto projiciramo tudi na tek. Z motivacijo še nihče ni pretekel maratona (vem, da to govorim jaz, ki že za polmaraton rabim skoraj dve uri in dvajset minut, ampak glede na to, da je to blog, je dovoljeno tudi to), ampak s trdim delom, disciplino in ustvarjanjem navade.

O tem sem si želela pisati že kar nekaj časa, ker se v tekaškem svetu vedno čisto preveč poudarja motivacijo, ki meni osebno ne pomaga čisto nič. Morda se na določen dan počutim zelo motivirano. Toda ali bom zaradi motivacije tekla v nevihti ali snežnem metežu? Ne. Bom zaradi motivacije grizla v klanec? Ne.

Vsega tega se bom lotila zaradi kombinacije trde volje in občutka krivde. Včasih se tega tudi sploh ne bom lotila in bom trening izpustila, čeprav je motivacije za samo tekmo dovolj. Tako da zame prava tekaška motivacija ne obstaja. Obstajajo pa dobre navade, s katerimi je po mojem mnenju veliko lažje doseči tiste visokoleteče cilje.

Katere so tiste, ki jih bom v letošnjem letu poskušala posvojiti tudi sama?

Postati jutranji tekač.
Ni boljšega občutka od tega, da je ura sedem ali osem zjutraj, dan se skorajda še niti ni začel, trening pa je že za teboj. Želim si, da se bi v prihodnosti tega lotevala pogosteje, saj vedno dobim ogromno energije za čez dan, a je to precej lažje v teoriji. V praksi, ko budilka zvoni ob petih zjutraj in je treba vstat, bi največkrat prodala tudi ledvico, samo da mi ne bi bilo treba tečt.

Redni treningi moči.
Vsak tekač se zaveda, kako pomembno je čas preživljati v telovadnici, a mnogim je ravno zaradi zaprtega prostora to nekaj odvratnega. Priznam, da imam pri tem srečo, saj v telovadnico zahajam rada in mi ne predstavlja tistega mučenja, a še vedno obstaja prostor za napredek, zato se v zadnjem času trudim, da bi mi uspela vsaj dva tovrstna treninga tedensko.

Načrtovanje treningov vnaprej.
Načeloma velja, da če si nekaj zapišem na papir, obstaja precej večja možnost, da se bom tega tudi držala. Zato se trudim razviti navado, da si v nedeljo zvečer (ali po dolgem teku za vikend) na papir zapišem treninge, ki jih moram opraviti v prihodnjem tednu.

Več pozornosti namenjati prehrani.
Vsak, ki me pozna, ve, da mi iz ušes že skorajda začenjajo rasti testenine, ker je to tista hrana, brez katere ne morem in nočem živeti. Ker pa je leto 2018 leto sprememb in ogromnih tekaških ciljev, bo za boljše rezultate treba nekaj narediti tudi na področju prehrane. Če mi uspe jesti za odtenek manj testenin in več zelenjave, bom ob koncu leta na tem področju z lahkoto narisala zeleno kljukico.

O teku v klanec tokrat niti ne bom govorila, je bilo povedanega že dovolj. 🙂

Katere tekaške navade pa si želite razviti vi?

Imejte se radi.
xoxo
P

Trenutno poslušam: Mi2
Trenutno berem: The Ordinary navodila za uporabo
Trenutno gledam: One Tree Hill
Foto dneva:

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

w

Connecting to %s