Projekt polmaraton 2.0

Čeprav se s tem ukvarjam že od začetka januarja, pa je danes z uradno prijavo na polmaratonsko razdaljo Istrskega maratona vse skupaj postalo resnično. O tem sem že veliko pisala, še več govorila, zato si skoraj z gotovostjo upam trditi, da se vsega skupaj tokrat lotevam bolj pametno, kot sem se prvič.

Ne grem se več nespametnega preganjanja določenih ur, minut in sekund, ki se v teoriji zdijo dosegljive, v realnosti pa zahtevajo precej več kot zgolj ogromno željo.

Nekoč se bo na ekranu izpisalo tudi 1:59, ampak trenutno je moj glavni cilj, da je leto 2018 preplavljeno s čim manj poškodbami in čim več zabavnimi teki v dobri družbi. Zdaj poskušam svoje telo poslušati in se na določene dni teku izogniti, spet na druge dni pa vanj vložiti vse, kar mi telo v tistem trenutku dovoljuje. Ker čisto noben tekaški plan ne šteje nič, če vmes stakneš tisoč in eno poškodbo, saj bo zdrav tekač z manj treninga skoraj vedno premagal poškodovanega tekača z več treninga.

Poleg tega se hudičevo dobro zavedam, da bo težko in to poskušam sprejeti ter glavo na to čim bolje pripraviti, ker je vseeno lažje, če veš, kaj te čaka. Tako kot mi je vedno lažje, če točno vem, katera trasa me čaka na treningu in koliko od tega bo teka v klanec. (Zato si bom letos bolj natančno pogledala tudi traso vsake tekme, ker nevednost mi je na ljubljanskem maratonu prinesla samo neprijetna presenečenja in nič več.)

Aha, moj projekt sprejemanja klancev? Nismo še tam. Za zdaj smo prilezli do točke, ko ne preklinjam že celo pot do vznožja hriba, ampak se samo sama pri sebi poskušam na to pripraviti. To, da mi med tekom v klanec ne bi bilo slabo? Tudi tam še nismo. Počasi. 🙂

Med pripravami na ljubljanski maraton se je skupaj nabralo 258,5 kilometra, od tega je bilo tekov, ki so bili dolgi 10 kilometrov ali več samo šest. Dobro vem, da kilometrina pametnih tekačev že pri delanju baze to presega, kaj šele med dejanskimi treningi za tekme na dolgih razdaljah. Ampak kot smo že večkrat ugotovili, moja ambicioznost občasno vodi v samodestruktivnost. In s tem ni nič narobe, saj se iz svojih napak (ker pač nisem dovolj pametna, da bi se učila iz napak drugih) vedno nečesa novega naučim in se poskušam naslednjič odzvati bolj pametno. Od zadnjega tedna decembra do danes so bili tako tovrstni daljši teki trije (oziroma šest, če malo pogledamo skozi prste in zraven štejemo še tiste, ki so bili dolgi 9.5, 9.0 in 9.2 kilometra).

Skupnih kilometrov odkar sem se odločila za projekt Istrski maraton pa je do danes 84,1. (Kdo si bi mislil, da je preštevanje kilomterov, ki ga zame sicer opravi Strava, lahko tako zabavno? 🙂 )

Prijava uspešna, zdaj pa tečemo, dvigujemo in dobro jemo. Se priporočam za tekaško družbo, predvsem v klanec. 😉

Imejte se radi.

xoxo
P

Trenutno poslušam: One Tree Hill
Trenutno berem: English transcription course
Trenutno gledam: How to Get Away with Murder
Foto dneva:IMG_2069

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

w

Connecting to %s