Blog

Ne grem tečt. Vseeno mi je, če sem prijavljena.

Čeprav je bil prvotni načrt za objave precej kronološki, bomo tokrat izjemoma nekaj mesecev kar preskočili in se postavili na konec avgusta.

S prijavo na polmaraton mi je bilo skoraj samoumevno, da moram za pripravo odteči eno tekmovalno desetko, čisto zaradi tega, da vidim, kje sem. Ampak brez pritiska, brez gledanja na čas, samo da v noge vnesem še nekaj kilometrov. Vse super in prav, izberemo Nočni tek Ljubljanica (izvem, da je še nekaj sto metrov krajši, še boljše!) in se prijavim.

Precej navdušena sem, ker so mi nočni teki zaradi domačega, Metliškega, postali precej pri srcu, pa še ob Ljubljanici se teče, kar je itak eden mojih najljubših delov Ljubljane. O času res ne govorimo, ampak med enim treningom vseeno pridem na idejo, da bi mogoče probala teči pod eno uro. 6 minut/kilometer, to bi mogoče šlo. Potem pa na enem izmed zadnjih KinVital tekov po končanem tempo teku nekako dorečemo, da lahko štartam 5:45/kilometer. Meni se to zdi neverjetno hitro, ampak takrat sem še tiho in si mislim svoje.

Ko pa pride tisti 2. september, že spim slabo, prejšnji dan se slabo počutim, zato se zjutraj odločim, da ne grem na štart. Napovedano je slabo vreme in začnem se obremenjevati s časom. Zato se strmam in preprosto rečem, da ne grem niti po štartno številko, kaj šele tečt na čas. Ker meni tega res ni treba. Pri tem vztrajam še do poznega popoldneva, ko se vseeno nekako odločim, da grem probat.

Valda se pol ure pred štartom utrga nebo in se zlije ves dež, ki se je nabiral čez poletje, pospremit pa ga seveda mora bliskanje, grmenje in veter. Spet razmišljam o tem, da ne bi šla. Da bo boljše, če grem kar na tisti burger, ki mi paše že od včeraj. Zebe me, utrujena sem, pa še ne da se mi.

Ampak glede na to, da se je vse to dogajalo, ko sem bila že postavljena na štart in obkrožena z ljudmi, je štartna pištola udarila prej, kot sem si uspela čisto premislit. In pač grem. Res poskušam začet s tempom 5:45. Tu se pa pojavi manjši problem – lije, tema je in nimam očal. Tako da za vsak pogled na uro moram prižgat lučko in si jo dat precej blizu obrazu, kar valda pomeni, da večkrat skoraj padem že v prvih 500 metrih. Tako da načrt hitro opustim in se raje osredotočim na to, da ne padem. Pa tudi če bi, videl me ne bi itak noben, ker so vsi normalni ljudje ostali na toplem in navijačev ob trasi ni bilo.

Ugotovim, da manj drsi, če ne tečem po talnih označbah, ampak vedno znova se zalotim, da tečem ravno po tisti sredinski cestni črti. Drsi, ampak je bolj zabavno in mogoče tudi lažje vidim, kje točno moram it. Traso imam skoraj v malem prstu, točno vem, kje me čaka dolina in kje klanci. Vem, da bom pri vsakem klancu preklinjala, ker bo težko. In tudi bilo je težko, zato sem nekajkrat skoraj odvila iz proge in se odločila, da grem raje nekam na toplo, sploh takrat, ko se je pojavila kombinacija klanca in vetra v napačno smer.

In tako mine prvi krog. Vmes me preseneti še en ovinek mimo NUK-a, ki ga nisem pričakovala. Ljudje me še vedno prehitevajo, mislim, da sem na celotni trasi uspela prehiteti samo dva, pa še to me je ena gospa potem prehitela nazaj. Vmes me zagrabi še bodec in takrat mam že res vsega poln kufer. Želja po burgerju se spremeni v željo po kakavu s smetano.

Vse, kar si želim, je to, da bo čim prej konec. Vse me boli, zebe me, strah me je, da bo šlo kaj narobe in ne bom izpolnila zastavljenega cilja oziroma prve desetke pod eno uro, ker vem, da bom potem izgubila precej motivacije. Zato pri NUK-u zberem še zadnje moči in poskušam kakor je le mogoče hitro priti do cilja. Še gor po Kongresnem in to je to. Prvih trenutkov po prihodu v cilj se niti ne spomnim ravno dobro, vem le, da je bilo nekaj najlepšega videti znane obraze, ki so počakali v ciljni ravnini kljub mrazu, dežju in vetru.

Ura kaže 54:02, uradni čas 53:55 in to je to.

No, na koncu pa ni bilo ne burgerja, ne kakava s smetano.

Imejte se radi.
xoxo
P

Trenutno poslušam: Justin Timberlake
Trenutno berem: Into the Water
Trenutno gledam: Grey’s Anatomy
Foto dneva:

Nočna Ljubljanica

1 thought on “Ne grem tečt. Vseeno mi je, če sem prijavljena.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *